20. Zagreb, 1. do 18. april 1939, 4.Jugoslovansko šahovsko prvenstvo
Najpomembnejši šahovski turnir v Jugoslaviji leta 1939 je bilo 4. Jugoslovansko prvenstvo v Zagrebu, v čast 30-letnice ustanovitve Zagrebškega ŠK, ki je bil tudi glavni organizator turnirja na čelu s predsednikom dr. Božidarjem Gajem. JŠZ je prvenstvo razpisala najprej v času od 26.12.1938-17.1.1939, kar pa se ni izkazalo kot ustrezen termin, saj zaradi različnih vzrokov ne bi mogli igrati dr. Vidmar, Pirc, Kostić, Asztalos in Trifunović. JŠZ je tako morala prestaviti termin na začetek aprila 1939, ko se je v restavracijski dvorani hotela Evropa v Zagrebu, kjer se je turnir tudi igral (Petrinjska ulica), 16 igralcev zbralo na žrebu (31.3.), ki ga je opravil glavni sodnik in tajnik JŠZ Mirko Magdić. JŠZ zaradi prevelikih stroškov ni povabila tujcev, kot se je to zgodilo v Novem Sadu 1936 in Rogaški Slatini 1937. Šahisti so bili iz Ljubljane (5), Beograda (2), Novega Sada (1), Vršca (1), Pisarovine (1), Subotice (1) in Zagreba (5), med njimi je bil tudi slovenski mojster Ivan Lešnik. Igrali so trije velemojstri: dr. Vidmar, Kostić in Pirc, devet mojstrov in štirje amaterji iz Zagreba. Zaradi službene zadržanosti in bolezni se prvenstva niso udeležili mednarodna mojstra Asztalos in König ter mojster Trifunović, ki bi turnir s svojo prisotnostjo zagotovo naredili še bolj zanimivega. Šahisti so prebivali v hotelu Evropa, dr. Vidmar pa v elitnem hotelu Esplanade. Partije so se igrale od 16.00 do 20.00 in od 21.30 do 23.30, prekinjene partije pa naslednji dan od 9.30 do 13.30. Igralni čas je bil 2 uri za 36 potez in 1 ura za 18 potez. Stroški turnirja so bili 40.000 din, nagrad pa je bilo 8 (1.3000 din, 2.2000, 3.1500, 4.1200, 5.1000, 6.800, 7.600 in 8.400 din). Nagrade so bile razdeljene na svečanem banketu 19. aprila, kjer je bilo nekaj govornikov, med njimi tudi dr. Vidmar, ki je dejal, da je rad igral v Zagrebu, saj mu je med drugim ZŠK poslal telegram s čestitkami za delitev drugega mesta na znamenitem veleturnirju v San Sebastjanu leta 1911. Od 120 partij je bilo odločenih 75 (62,5%) in neodločenih 45 (37,5%). Ohranjenih imamo 57 partij, od tega jih je kar 40 od slovenskih igralcev. Slovenskih šahistov na prvenstvu Jugoslavije je bilo tokrat največ, kar 6: dr. Milan Vidmar, Vasja Pirc, Anton Preinfalk, Milan Vidmar ml., Ivan Lešnik in Ljudmil Furlani, ki pa je moral po 9. krogu odstopiti zaradi smrtnega primera v družini in je bil v zadnjih šestih partijah kontumaciran.
Končni vrstni red:
1.dr.Milan Vidmar 10,5 (+8-2=5) 2.Vasilije Tomović 10 3.-5.Sava Vuković, Borislav Kostić, Mirko Schreiber 9,5 6.-7.Vasja Pirc 9 (+5-2=8), Milan Vidmar ml. 9 (+6-3=6) 8.Anton Preinfalk 8,5 (+6-4=5) 9.-10.Mirko Bröder, Đorđe Avirović 8 11.Ivan Lešnik 7,5 (+5-5=5) 12.Milan Filipčić 6 13.Vatroslav Petek 5,5 14.-15.dr. Sadi Kalabar 4, Ljudmil Furlani 4 (+0-7=8) 16.Kosta Rožić 1,5
Zanimanje šahovske javnosti v Zagrebu je bilo veliko, pa tudi dnevno časopisje, kot na primer Novosti, Politika, Slovenec in Jutro, je podrobno opisovalo potek prvenstva. Vasja Pirc je v Jutru po 5.in 10.krogu podrobneje analiziral prvenstvo in igralce. Ker Šahovski glasnik ni več izhajal (zadnja številka je bila april 1938), je prispevek z nekaj partijami objavil Šahovski pregled (Beograd 1939), kjer sta bila urednika Trifunović in Izvekov. Kako so igrali slovenski šahisti?
Prvak Jugoslavije je postal dr. Milan Vidmar,ki se je po Pircu in Kostiću tudi sam vpisal med zmagovalce prvenstev. Po prvi tretjini turnirja mu ni kazalo tako dobro, saj je v 3. krogu doživel poraz z Bröderjem, v 6. pa še z Lešnikom in je imel tako 2 točki in pol iz 6 partij. Sledilo pa je odlično nadaljevanje, ko je iz 9 partij osvojil 8 točk in v 14. korgu premagal tudi enega od favoritov Kostića. Pred zadnjim krogom je bil vrstni red na vrhu: 1.dr.Vidmar 10 2.Tomović 9,5 3.-5.Kostić, Schreiber in Vuković 8 itd. V zadnjem, 15.krogu je o prvaku odločala partija Tomović-Vidmar. Slednjemu je bil dovolj remi, med partijo pa naj bi delitev točk nasprotniku predlagal kar štirinajstkrat (!). Na koncu je vendarle uspel remizirati, a šele po grobi napaki Tomovića, ki je imel dobljeno pozicijo. Šesto mesto sta si z 9 točkami razdelila Vasja Pirc in Milan Vidmar ml. in prejela po 700 din nagrade. Šahovski pregled je zapisal: «Pri rezultatu velemojstra Pirca se nima smisla ustavljati, saj gre za najmočnejšega igralca naše mlade šahovske garde in je to zanj slučajni neuspeh. Vidmar ml. je vedno soliden mojster in se bo vedno nahajal med zmagovalci«. Anton Preinfalk (8,5 točke, 8.mesto in 400 din) je zapisal:« Igralni pogoji so bili kar primerni. S Furlanijem sva se pred turnirjem sicer premalo intenzivno pripravljala, pa sva marsikaj nadoknadila med njim. Na turnirju sva kar dobro napredovala in upala na najboljši uspeh. Vendar sem se dvakrat hudo spotaknil (Pirc, dr. Vidmar). Furlani je do vštetega 10. kroga vse remiziral, razen z Bröderjem, ko je napravil hudo napako. Tedaj je dobil brzojavno sporočilo, da mu je nenadoma umrl oče, zato je moral takoj odpotovati in se posloviti od turnirja. V preostalih 5 partijah so mu zato vpisali ničlo kot tudi v prekinjeni partiji z dr. Kalabarjem. Odslej sem bil bolj samemu sebi prepuščen in naporom zadnjih krogov nisem bil več psihološko kos. Dva kroga pred koncem je bilo stanje: 1.-2.Kostić, dr.Vidmar 9 3.-4. Preinfalk, Tomović 8,5 5.-7.Pirc, Vuković in Schreiber 8. Lepi izgledi za 3.mesto, toda konca nisem vzdržal in izgubil s Tomovičem in Vidmarjem ml.«. Mojster Ivan Lešnik (7,5 točke,11.mesto) je v vsaki partiji igral zelo agresivno in bil pravi specialist za miniature, kot bomo lahko videli.
Naslov mojstra JŠZ so dobili Avirović, Filipćić (33% točk) in čez dve leti v ponovljeni partiji Furlani-Petek 0:1 (Zagreb, 13.1. 1941) tudi Petek, saj mu kontumacirane partije s Furlanijem niso upoštevali. Zagrebčani so tako dobili 3 nove šahovske mojstre JŠZ. Poglejmo si 3 partije:
Lešnik-Kalabar
Siciljanka (B85)
1.e4 c5 2.Sf3 e6 3.d4 cd4 4.Sd4 Sf6 5.Sc3 a6 6.Le2 d6 7.0-0 Le7 8.Le3 Ld7 9.Dd2 Sc6 10.f4 0-0 11.Lf3 Dc7 12.Sb3 Sa5?
13.Sa5 Da5 14.Sd5 Dd8 15.Lb6 De8 1:0
Lešnik-dr. Vidmar
Igra dveh skakačev (C56)
1.e4 e5 2.Sf3 Sc6 3.Lc4 Sf6 4.d4 ed4 5.0-0 Se4 6.Te1 d5 7.Sc3 dc3 8. Ld5 Le6 9.Le4 Lb4 10.Ld3 Dd5 11.b3 0-0-0 12.De2 The8 13.Le4 Sd4 14.Sd4 Dd4 15.Lg5 f6 16.Tad1 De5
17.Lb7! Kb7 18.De5 1:0
Tomović-dr. Vidmar
Damin gambit (D56)
1.d4 d5 2.c4 e6 3.Sc3 Sf6 4.Lg5 Le7 5.e3 0-0 6.Sf3 h6 7.Lh4 Se4 8.Le7 De7 9.Dc2 Sc3 10.Dc3 c6 11.Ld3 Sd7 12.0-0 Te8 13.Tad1 dc4 14.Lc4 b6 15.Td2 Lb7 16.Tfd1 Ted8 17.Le2 c5 18.Da3 Kf8 19.dc5 Sc5 20.Td8 Td8 21.Td8 Dd8 22.Da7 Lf3 23.gf3 Dg5 24.Kf1 Df5 25.e4??
25…Df4! 26.h4 Dc1 27.Kg2 Db2 28.Db8 Ke7 29.Dc7 1/2:1/2 Dr. Vidmar je tako postal prvak Jugoslavije.
21. Zagreb, 6. do 13. avgust 1939, 2.Jugoslovansko žensko prvenstvo
Po 13-letnem premoru se je v Zagrebu avgusta 1939 v dvorani Matice hrvatskih obrtnika (Ilica 49) pod vodstvom sodnika Harolda Sheibela začelo 2. Jugoslovansko prvenstvo za ženske, ki je potekalo vzporedno s 16. Jugoslovanskim amaterskim šahovskim turnirjem. Poslovni odbor JŠZ v Zagrebu je izbral osem tekmovalk. Tri so bile iz Zagreba (Hrašovec, Takacs, Deutsch), dve sta prišli iz Zemuna (Timofejeva, Marut), po ena pa iz Mionice (Petrović), Prijedora (Antonijević) in Ljubljane (Korban). Organizacijo obeh turnirjev je ob 10-letnici ustanovitve prevzel Amaterski ŠK iz Zagreba. Tempo igre je bil 2 uri za 30 potez in 1 ura za 15 potez. Žal nimamo podatkov o nagradnem skladu in o bivališču šahistk. Prvenstvo najboljših jugoslovanskih šahistk se je končal s skupno zmago Timofejeve in Petrovićeve. Med seboj sta remizirali in z lahkoto premagali vse ostale. Šahovski pregled je sporočil, da naj bi se prvega februarja 1940 v Zemunu igral dvoboj na dve dobljeni partiji, vendar se to ni zgodilo. Petrovićeva, kasneje Velimirović, je bila mama velemojstra Draška Velimirovića.
Končni vrstni red:
1.-2.Lidija Timofejeva, Jovanka Petrović 6,5 3.Nevenka Antonijević 5 4.Sidonija Marut 3,5 5.Marija Hrašovec 3 6.Ivka Deutsch 2,5 7.Manca Korban 1 8.Viktorija Takacs 0
Časopis Jutro je zapisal: «Turnir je imel bolj propagandni značaj in malo šahovske vrednosti. Razen obeh zmagovalk, ki sta obe že znani dobri šahistki, je bila med udeležankami le malokatera, ki bi po moči sploh spadala na državno prvenstvo. Tokrat so bile enostavno sprejete vse dame, ki so se sploh prijavile, pa še so jim bili povrnjeni vsi stroški. Seveda, večini je bila zaenkrat šahovska teorija še »španska vas«, kot so same izjavile.«
Ohranjene imamo 3 partije. Poglejmo edino znano partijo Korbanove:
Korban-Petrović
Francoska (C10)
1.e4 e6 2.d4 d5 3.Sc3 Sf6 4.Ld3 Le7 5.Sf3 Lb4 6.Ld2?? Lc3 7.Lc3 de4 8.Le4 Se4 9.0-0 b6 10.De2 f5 11.Tad1 La6 12.De3 Lf1 13.Tf1 0-0 14.Sd2 Dd5 15.Se4 De4 0:1
22. Zagreb, 6. do 29. avgust 1939, 16. Jugoslovanski amaterski šahovski turnir
Zagreb je v letu 1939 doživel pravi šahovski »boom«. Amaterski ŠK je ob svoji 10-letnici pod vodstvom predsednika dr. Ivana Vage, organiziral tudi 16. Jugoslovanski amaterski turnir, ki je bil najmočnejši in najštevilnejši do sedaj. JŠZ je prejela kar 44 prijav igralcev, sprejela pa jih 32. Razdeljeni so bili v skupino A (16 igralcev) in v skupino B (16 igralcev), ki so igrali v dvorani Matice hrvatskih obrtnika (Ilica 49) pod vodstvom sodnika Harolda Sheibela. V finale, ki se je igralo v prostorih AŠK (Ul. Kraljice Marije 30), se je uvrstilo 8 igralcev, iz vsake skupine po 4. Iz skupine A so bili to Gligorić, Šiška, Rajković in Jerman, iz skupine B pa Šorli, Gabrovšek, Rabar in Šubarić. Še pred formiranjem skupin je bila redna skupščina JŠZ. Šahisti so prihajali iz 13 jugoslovanskih mest, največ iz Zagreba (9), Beograda (7) in Ljubljane (5). Prvič so sodelovali igralci iz Sarajeva, Cetinja, Čačka in Pančeva. Zanimanje za turnir je bilo veliko, tako da je finalna skupina igrala za steklenimi vrati, ločena od publike. Partije pa so se prenašale na demonstracijskih deskah v preddverju dvorane! Igralo se je v popoldanskih in večernih urah s časom 2uri za 36 potez in 1ura za 18 potez. Nagrada za 1.mesto je bila 1500 din.
Vrstni red (A skupina):
1.Svetozar Gligorić 12 (+10-1=4) 2.Jože Šiška 11 (+9-2=4) 3.-4.Ivo Jerman, Milutin Rajković 10 5.Branko Pavlović 9,5 6.Janosz Feuer 9. 7.-9.Milan Drašić, Ferdinand Licul, Ljubinko Majstorović 7,5 10.Vladimir Gottlieb 7 11.Radovan Ivkov (oče velemojstra Borislava Ivkova!) 6 12.Srđan Pavlović 5,5 13.Vasilije Medan 5 14.-15.Moritz Atijas ,Marjan Mlinar (+4-10=1) 4,5 16.Miljenko Muha 3,5.
Vrstni red (B skupina):
1.-2.Ludvik Gabrovšek 12 (+9-0=6) 12, Josip Šorli 12 (+9-0=6) 3.Braslav Rabar 11 4.Mladen Šubarić 10,5 5.Đorđe Berner 10 6.Radomir Savić 9 7.Petar Carev 8 8.Vlado Slokan 7,5(+4-4=7) 9.Zlatko Weiss 7 10.Rodoljub Stakić 6,5 11.Leopold Kohn 6 12.Gojko Muždeka 5,5 13.-14. Branko Filipčič, Zvonko Lončarić 4,5 15.Ivan Cindrić 4 16.Ivan Kurjački 2.
Končni vrstni red (finale):
1.-2.Svetozar Gligorić 5,5 (+4-0=3), Milutin Rajković 5,5 (+5-1=1) 3.-4.Mladen Šubarić 4 (+3-2=2), Josip Šorli 4 (+3-2=2) 5.-6.Ludvik Gabrovšek 3 (+2-3=2), Braslav Rabar 3 (+2-3=2) 7.-8.Ivo Jerman 1,5 (+1-5=1), Jože Šiška 1,5 (+0-4=3).
Še pred začetkom prvenstva se je v Zagrebu govorilo, da imata največ možnosti za osvojitev mojstrskega naslov JŠZ Gabrovšek (Ljubljana) in Rajković (Beograd). Omenjali so se tudi 20-letni Rabar (Zagreb), subtilni umetnik Šubarić (Zagreb), skrivnostni Šorli (Ljubljana) in dober teoretik Šiška (Ljubljana).Napovedi so se uresničile, saj so se v finale po odličnih igrah v obeh skupinah prebili vsi zgoraj imenovani in še Jerman (Zagreb) ter 16-letni Gligorić (Beograd), prvak Beograjskega ŠK za 1939. Blizu finala sta bila tudi Pavlovič (Zagreb) in 17-letni Berner (Beograd). Borba v finalu je bila zelo težka in dokaj nervozna z večjimi spregledi. Precej nepričakovano je naslov mojstra osvojil Gligorić, ki je v skupini A osvojil kar 12 točk iz 15 partij (80%!), izgubil le eno partijo in bil v finalu neporažen. Gligorić se spominja: «V Zagrebu sem igral zahvaljujoč potrdilu o siromašnem stanju in z veliko pomočjo organizatorja-znanega problemista prof. Pavlovića in filologa dr. Asztalosa. Imel sem plačano pot, stanovanje in hrano. Zamudil sem na svečano otvoritev v Obrtniškem domu, saj sem prišel direktno s kopanja v Savi in sem v rokah še držal kopalke. Mnogi so me čudno gledali, vedeli so za mojo zmago na prvenstvu BŠK in nisem verjel, da bi kdo sploh lahko pomislil, da lahko zmagam v konkurenci takrat vodilnih jugoslovanskih amaterjev: Rajkovića, Šorlija, Gabrovšeka, Rabarja, Šubarića. Uvrstil sem se v finale, kjer sem v 4. krogu premagal Rajkovića in se mu pridružil v vodstvu. Pred zadnjim krogom sem imel pol točke prednosti. V dobljeni poziciji z Šubarićem sem remiziral, saj mi je to bilo dovolj za končni triumf. Rajković me je z zmago sicer dohitel, a je naslov pripadel meni, ker sem ga premagal v medsebojni partiji. S 16-leti sem postal najmlajši nacionalni mojster v zgodovini jugoslovanskega šaha«. Skupščina JŠZ je Rajkoviću po reviziji predvojnih rezultatov leta 1948 tudi priznala mojstrski naslov. Ljubljanski šahisti so v finalu zelo popustili, kar velja predvsem za Gabrovška, kateremu je bil to že 6. jugoslovanski amaterski turnir. Usodna sta bila poraza v z Rajkovićem (3.krog) in Gligorićem (6. krog) obakrat z belimi figurami. Šiška pa je po porazu z Gligoričem v 1.krogu povsem odpovedal. Zadovoljil je le Šorli na delitvi tretjega mesta, med drugim je v 2. krogu remiziral s kasnejšim zmagovalcem Gligorićem. Prvič sta na jugoslovanskem amaterskem turnirju nastopila Slokan in Mlinar. Izkazal se je le Slokan s 7,5 točkami (50%).
Ohranjenih imamo 63 partij: v skupini A 25, v skupini B 16 in v finalu 22. Slovenski šahisti imajo ohranjenih 24 partij, oglejmo si 3:
Šiška-Atijas
Nimcovičeva indijka (E43)
1.d4 Sf6 2.c4 e6 3.Sc3 Lb4 4.e3 b6 5.Ld3 Lb7 6.f3 0-0 7.Sge2 d6 8.a3 Lc3 9.bc3 Sbd7 10.e4 e5 11.0-0 Te8 12.Sg3 Sf8 13.Le3 c5 14.d5 Dd7 15.Lg5 Dd8 16.f4 S8d7 17.fe5 de5 18.Sh5 Kh8 19.Df3 Tg8 20.Tf2 h6 21.Sf6 Sf6 22.Lf6 Df6 23.Df6 gf6 24.Tf6 Kg7 25.Taf1 Tgf8 26.Le2 Tad8 27.h3 Td7 28.Kh2 La8 29.Kg3 Lb7 30.Kh4 La6 31.a4 Lb7 32.Kh5 Th8 33.Lg4 Te7 34.d6 1:0
Šorli-Cindrić
Francoska (C07)
1.e4 e6 2.d4 d5 3.Sd2 c5 4.ed5 Dd5 5.Sgf3 Sf6 6.Lc4 Dd8 7.0-0 Le7 8.dc5 Lc5 9.De2 0-0 10.Sb3 Le7 11.Lf4 Sc6 12.Tad1 Db6 13.Se5 Kh8 14.c3 a6 15.Td3 Se5 16.Le5 Dc6 17.Tg3 b5 18.Ld3 Td8 19.Sd4 Db6 20.De3 h6
21.Tg7! Kg7 22.Sf5 ef5 23.Db6 Td3 24.Dc6 1:0
Jerman-Gabrovšek
Španka (C83)
1.e4 e5 2.Sf3 Sc6 3.Lb5 a6 4.La4 Sf6 5.0-0 Se4 6.d4 b5 7.Lb3 d5 8.de5 Le6 9.c3 Le7 10.Sd4 Dd7 11.f3 Sc5 12.Lc2 f6 13.f4 Lg4 14.De1 0-0-0 15.Dg3 Sd4 16.cd4 Se4 17.De1 g5 18.fg5 fe5 19.Sc3 ed4 20.Se4 de4 21.De4 De6 22.Da8 Kd7 23.Da7 Dd6 24.Lf4 Dc5 25.Dc5 Lc5 26.Kh1 Le2 27.Lf5 Kc6 28.Tfe1 d3 29.Ld2 Kb6 30.Tec1
30…Ld4 31.Tab1 c5 32.b3 Tde8 33.h3 Te5 34.Ld7 Td8 35.Lg4 Lg4 0:1
23. Novi Sad, 1. januar 1940, 11.Jugoslovansko ekipno prvenstvo-finale
Finalni del 11. Jugoslovanskega ekipnega prvenstva za leto 1939 bi se moral odigrati jeseni v Zagrebu, vendar je bil prestavljen v Novi Sad na novega leta dan 1940. V polfinalu bi se morala v Ljubljani pomeriti Ljubljanski ŠK in Osiješki ŠK, vendar so Osiječani dvoboj odpovedali. V Novem Sadu pa bi morala v polfinalu igrati Novosadski ŠK in ŠK Kosovska Mitrovica. Zaradi slabe prometne situacije in prevelikega decembrskega mraza je bil tudi ta dvoboj odpovedan. Tako se je 1. januarja 1940 v prostorih Spomen Doma v Novem Sadu pod vodstvom sodnika in tajnika JŠZ Mirka Magdića, od 15.00 naprej in po kratkih govorih obeh predsednikov, (dr.Miroslav Kasal, Jovan Rajković), igral finalni dvoboj LŠK:NŠK. Zanimanje publike je bilo veliko. Igralni čas je bil 2 uri in pol za 45 potez in 1 ura za 18 potez. Ljubljančani so v Novi Sad pripotovali na Silvestrovo 1939, žal brez velemojstra Vasje Pirca. Bili so lepo sprejeti in pogoščeni.
Rezultati dvoboja:
1.Milan Vidmar ml.-Mirko Bröder (0:1) 2.Anton Preinfalk-Nikolaj Kulžinski (1/2) 3.Ludvik Gabrovšek-Andrija Czanyi (1:0) 4.Boris Sikošek-dr.Radoslav Ilijć (1:0) 5.dr.Julij Gabrovšek-Dimitrije Živanović (0:1) 6.Alojzij Gerzinič-Žarko Popović (0:1) 7.Marjan Mlinar-Ernst Reiter (1:0) 8.Vlado Slokan-Bogoboj Atanacković (1:0)
Ljubljančani so prvoimenovani in so imeli na neparnih šahovnicah bele figure. Dvoboj je bil zelo zanimiv in napet. Po 5 urah je bil rezultat 2,5:2,5.Nato sta po 7 urah igranja zmagala Slokan in Mlinar in LŠK je vodil z 4,5:2,5. Partija na prvi deski med Vidmarjem ml. in Bröderjem se ni končala niti po 7 urah igre. Poslana je bila na analizo oz. oceno na JŠZ v Zagreb, ki je partijo ocenila kot dobljeno za Bröderja. Ni mi poznano, kako dolgo sta kluba čakala na rezultat te partije in kdo so bili ocenjevalci (morda mednarodni mojster Vladimir Vuković?).LŠK je tako zmagal z rezultatom 4,5:3,5 in že četrtič postal ekipni jugoslovanski prvak. S tem se je izenačil z Zagrebškim ŠK. Ohranjeni imamo 2 partiji, pa si jih poglejmo:
Kulžinski-Preinfalk
Damin gambit (D42)
1.d4 Sf6 2.Sf3 d5 3.c4 e6 4.Sc3 Le7 5.e3 0-0 6.Ld3 c5 7.0-0 Sc6 8.a3 b6 9.Te1 Lb7 10.cd5 ed5 11.b3 Te8 12.Lb2 cd4 13.ed4 Ld6 14.Dc2 Se7 15.Lb5 Tf8 16.Tad1 Sg6 17.Ld3 Sf4 18.Se5 Sd3 19.Dd3 Se4 20.Se2 Dh4 21.Sg3 f5 22.Lc1 Tc8 23.Sf3 Dd8 (23…De7! Preinfalk) 24.Lb2 De7 25.b4 De8 26.Tc1 Da4 27.Tc8 Lc8 28.Dd1 Ld7 29.Se5 Dd1 30.Td1 La4 31.Tc1 Sg3 32.hg3 g6 33.f4 Kg7 34.Kf2 Kf6 35.Kf3 1/2:1/2
Vidmar ml. – Bröder
Bröderjeva zadnja poteza je bila 64. …Tg2, partija je bila prekinjena in poslana JŠZ na analizo in ocenjena kot dobljena za črnega!
