Nina Rob je v zadnjih letih na čelu velikih mednarodnih prireditev v Termah Čatež in je pred kratkim prejela tudi visoko priznanje Evropske šahovske zveze za njen prispevek pri organizaciji uradnih šahovskih tekmovanj. Ob 90-letnici Šahovske zveze Slovenije je tako dovolj primernih iztočnic za zanimiv in nekoliko obsežnejši pogovor!
V Čatežu se je julija končalo še eno veliko mednarodno šahovsko tekmovanje. Kakšna je bila tokratna »bilanca« tega dogodka?
Na prvem mestu je pozitivna bilanca za slovenski šah, predvsem za mladinski šah, ki je ključen kamen pri razvoju prihodnjih generacij. Nastopilo je kar deset slovenskih ekip – številka, ki je praktično neponovljiva, kadar se tak dogodek odvija v tujini. Takšna množičnost ustvarja močno pozitivno povratno zanko: motivacija je višja, otroci in trenerji imajo jasen cilj, treningi in priprave pa dobijo drugačen pomen. Tekmovanja tako niso le priložnost za dokazovanje, ampak nujen del poti – po eni strani za motivacijo, po drugi pa za ugotavljanje trenutne forme posameznika in tega, ali se razvoj giblje v pravi smeri.
Že ob kandidaturi poskrbimo tudi za stabilno finančno sliko – skozi dogovore, partnerstva in sponzorstva, ki omogočajo, da dogodek uspešno izpeljemo brez negativne bilance.
Zagotovo je za organizatorje pomembno, kakšen je odziv na tekmovanje oziroma, kakšna je udeležba tekmovalcev kot navsezadnje tudi spremljevalnega osebja?
Udeležba je eden ključnih pokazateljev razvoja in zaupanja v dogodek. Letos smo dosegli rekord tako po številu držav kot ekip na Evropskem mladinskem ekipnem prvenstvu. Slovenija kot organizatorica uživa določeno strateško prednost – smo v osrednjem delu Evrope, kar številnim državam omogoča nižje stroške prevoza, saj se lahko pripeljejo z avtomobili ali avtobusi in zato smo za mnoge reprezentance zelo dostopno prizorišče.
Zaupanje v dobro organizacijo je zdaj že ustaljeno – tako s strani udeležencev, kot tudi s strani Evropske šahovske zveze in FIDE (Svetovne šahovske federacije) – kar pomembno prispeva k številčnosti posameznikov, ekip in spremljevalnega osebja. Mlade šahiste praviloma spremljajo ne le starši, temveč velikokrat cele družine, ki svoje življenje in dopuste prilagodijo šahovskemu načinu, kar dodatno povečuje število gostov.
Tako v primeru zadnjega tekmovanja kot tudi prejšnjih podobnih dogodkov v Termah Čatež, so se dogajala tudi vzporedna srečanja oziroma sestanki, povezani z mednarodni šahovskimi forumi?
Da, ob velikih tekmovanjih redno potekajo tudi številni sestanki in posveti – tako formalni kot neformalni. To ni le protokol, temveč pomemben element dolgoročnega sodelovanja. Na takih srečanjih se dogovarjajo možnosti sodelovanja, oblikujejo partnerstva in izmenjujejo dobre prakse. V preteklosti smo tako že gostili tako skupščino kot tudi sestanek upravnega odbora Evropske šahovske unije (ECU) ter številne druge delovne sestanke.
Organizacijo tudi evropskega mladinskega ekipnega prvenstva si je težko prestavljati brez sodelovanja sponzorjev oziroma podpornikov nasploh. Kaj lahko rečeš glede njihovega odziva?
Sponzorji se lažje odločajo za podporo, kadar gre za mednarodno uveljavljen dogodek s tradicijo, jasnim konceptom in vidnostjo, prav posebej pa je privlačen za podjetja, ki želijo poudariti družbeno odgovornost, trajnost in delo z mladimi. Njihova podpora je ključna za dvig kakovosti dogodka – od tehnične opreme do spremljevalnih programov.
Kar nekakšna stalnica je tudi udeležba prostovoljnega dela oziroma prostovoljcev pri organizaciji, zlasti ob končni izvedbi tekmovanja in naposled ob koncu prireditve, ko je treba vse pospraviti, vrniti izposojeno opremo in podobno?
Prostovoljci so neločljiv del vsake večje organizacije. Brez njihove energije in pripravljenosti pomagati si takšnega projekta preprosto ne moremo predstavljati. Bistveni so v fazi priprav, med samim tekmovanjem in seveda ob zaključku, ko se morda zdi, da je organizacija že končana. Prostovoljci so večinoma šahovski zanesenjaki, člani različnih komisij pri ŠZS, sodelujejo tudi mladi šahisti ter člani lokalnih šahovskih klubov, ki čutijo pripadnost. To daje dogodku poseben, skoraj družinski značaj.
Pravzaprav si bila pri vseh velikih dogodkih v Termah Čatež direktor turnirja. Zagotovo je to zahtevna naloga. Kdaj je bilo najtežje?
Najzahtevnejši trenutki so vedno tisti, ki jih javnost ne vidi – ko je treba v zelo kratkem času rešiti logistične ali tehnične zaplete, poskrbeti za sprotne prilagoditve urnikov ali rešiti nepričakovane situacije s potovalnimi delegacijami. Najtežje je, kadar se več stvari zgodi hkrati, pa vendar mora tekmovanje navzven potekati popolnoma gladko.
Igra pri izvedbi tekmovanj v Termah Čatež pomembno vlogo tudi lokalno okolje, vodstvo in osebje toplic?
Terme Čatež so naš dolgoletni partner, ki zelo dobro razume naravo šahovskih dogodkov. Njihovo osebje je izkušeno, prilagodljivo in profesionalno. Lokacija ponuja ustrezno igralno dvorano, tri hotele in možnost namestitve vseh udeležencev na isti lokaciji, kar skupaj z igralno dvorano predstavlja idealno kombinacijo. Tudi lokalna skupnost vedno izkaže podporo.
Kako je ŠZS vpeta v mednarodne povezave, kar zadeva organizacijo tako odmevnih tekmovanj, kot se zadnja leta vrstijo v Termah Čatež. Ali so nove možnosti na vidiku?
ŠZS je v zadnjih letih močno okrepila mednarodne povezave. Aktivno sodelujemo z ECU, sodelujemo v delovnih telesih in smo ustaljen partner pri organizaciji dogodkov. Lani smo organizirali tudi svetovno mladinsko prvenstvo in okrepili povezavo s FIDE. Trenutno se odpirajo nove možnosti – tako za mladinska kot članska tekmovanja. Slovenija ima dober ugled in če ga bomo negovali, lahko tudi v prihodnje kandidiramo za prestižne evropske ali svetovne projekte.
Kaj lahko rečeš o sodelovanju s šahovskimi zvezami v bližnjem, pa tudi širšem okolju, navsezadnje tudi na prostoru bivše skupne države Jugoslavije?
Povezave imamo z zvezami po različnih delih sveta in dobro sodelujemo s praktično vsemi evropskimi šahovskimi zvezami. Poseben, izrazito pozitiven odnos pa ohranjamo z državami nekdanje Jugoslavije. Z mnogimi zvezami iz tega prostora imamo odlične odnose, kar je pomembno za izmenjavo mladih, dvostransko podporo pri udeležbi na prvenstvih ter za skupne projekte. Ta regija ohranja posebno povezanost – dobro se poznamo, kar omogoča hitrejše dogovore in zelo kakovostno sodelovanje.
Evropska ali svetovna prvenstva so lepa priložnost za uveljavitev naših šahistov, zlasti mladih, tudi glede njihove množične udeležbe. Ali je bilo na številnih tekmovanjih v Termah Čatež to izrabljeno v zadostni meri?
Da, mislim, da smo jih dobro izkoristili. Številna evropska in svetovna prvenstva v Čatežu so omogočila, da so slovenski igralci nastopali v domačem okolju, brez posebnih stroškov potovanj in v bistveno večjem številu. To je dragocena izkušnja – tako tekmovalna kot psihološka. Dolgoročno to vpliva na širino baze in kakovost mladinskega šaha.
Ali so imeli naši udeleženci ugodne možnosti glede namestitve, čim bliže tekmovalni lokaciji, kar ni tako nepomembno?
Ugodne možnosti za domače tekmovalce so eden ključnih razlogov, da se odločamo za organizacijo takšnih tekmovanj. Za naše udeležence pripravimo posebne pogoje, mnoge tudi finančno podpremo. Bližina prizorišča in odsotnost stroškov prevoza v druge države sta velika prednost, prav tako posebni pogoji glede nastanitve. Domači igralci lahko dodatno izkoristijo več strokovne podpore, ne nazadnje pa k uspehu pogosto prispeva tudi psihološka prednost domačega terena.
Kakšni so načrti ŠZS, pa naposled tudi tvoji, glede morebitne vloge gostitelja mednarodnih tekmovanj v bližnjih prihodnosti v Sloveniji?
Slovenija se bo še naprej potegovala za organizacijo mednarodnih dogodkov tam, kjer je to smiselno – tako na mladinski kot tudi na izbranih članskih ravneh. Nenehno ocenjujemo možnosti, se pogovarjamo s partnerji in preučujemo razpise. Osebno si želim, da ohranimo kontinuiteto ter vsako leto izvedemo vsaj en dogodek, ki krepi slovenski šah in prepoznavnost naše države. Ob tem pa moram pohvaliti tudi posamezne klube in organizatorje: v Sloveniji se obeta lepo število odprtih turnirjev, kar kaže, da se širše šahovsko okolje organizacijsko prebuja in krepi.
Kaj ti pomeni visoko priznanje Evropske šahovske zveze?
Menim, da to priznanje odraža dolgotrajno delo – ne le moje, temveč celotne ekipe, prostovoljcev, partnerjev in slovenske šahovske skupnosti. Vidim ga kot spodbudo, da nadaljujemo v tej smeri. Z bolj pragmatičnega vidika pa je največje priznanje tisto, ko nam ponovno zaupajo organizacijo velikega tekmovanja, ko se ga udeleži veliko ekip in ko so udeleženci zadovoljni. Še posebej lepo pa je, kadar je vse skupaj zaokroženo tudi z visoko slovensko uvrstitvijo.
Kakšne koristi prinaša dobra mednarodna vpetost – tako za organizacijo kot za naše igralce?
Dobra mednarodna vpetost pomeni stabilno zaupanje v organizacijo, kar olajša pridobivanje novih tekmovanj in drugih projektov. Za igralce pa je to lahko neposreden dostop do močnih turnirjev in boljšo prepoznavnost v mednarodnem prostoru. Mladi veliko pridobijo, ko imajo doma možnost igrati proti nasprotnikom iz številnih držav – to je izkušnja, ki je sicer logistično in finančno bistveno zahtevnejša. Hkrati pa sodelovanje v mednarodnih odborih in projektih omogoča, da kot država aktivno sooblikujemo šahovsko okolje, ne le sledimo odločitvam drugih.
Kako vidiš vlogo Slovenije v prihodnjih letih – tako organizacijsko kot tekmovalno?
Organizacijsko želim, da ostanemo prepoznani kot zanesljiv in kakovosten gostitelj evropskih in mladinskih tekmovanj, občasno pa tudi kakšnega članskega projekta. Mislim, da lahko ohranimo kontinuiteto vsaj enega velikega mednarodnega dogodka letno. Tekmovalno pa verjamem, da bomo še naprej krepili mladinske kategorije, saj imamo veliko nadarjenih otrok in dobro bazo trenerjev. Če bomo uspeli zagotoviti kontinuiteto podpore v obdobju med mladinci in člani, lahko v naslednjih letih naredimo opazen korak naprej tudi na članski ravni.
Slovenski mladi šahisti so v zadnjem desetletju dosegli zelo opazne rezultate. Kako ocenjujete na ŠZS razvoj mladinskega šaha v tem obdobju in kje vidite ključne razloge za tak napredek?
V zadnjem desetletju smo v mladinskih konkurencah dosegli več medalj (8 v standardnem šahu, 31 v pospešenem in 18 v hitropoteznem) kot v kateremkoli prejšnjem obdobju, kar ni naključje. Gre za rezultat dolgoletnega sistematičnega dela – ŠZS je v tem času močno okrepila programe podpore in možnosti za nastope v tujini. Klubi imajo ključno vlogo in marsikateri jo res odlično opravlja. Ko k temu dodamo še strokovnost dela ter priložnosti, ki jih prinaša organizacija mednarodnih turnirjev doma, dobimo okolje, v katerem imajo mladi dejanske možnosti napredovanja. Rezultati so tako posledica usklajenega dela celotnega sistema.
